Internacionalizacija – dvig ali padec kakovosti visokega šolstva?

Ljubljana, 5. 11. 2015 – Univerza v Mariboru med 4. in 6. novembrom 2015 gosti letno Podonavsko rektorsko konferenco, ki se je bo udeležilo približno 100 predstavnikov vodstev univerzitetnih in visokošolskih institucij iz 14 držav. Naslov letošnje konference je Harmonizacija podonavskega visokošolskega prostora, ena izmed tem pa predstavitev ključnih izzivov in primerov tujih praks pri vpeljavi internacionalizacije v slovenski visokošolski prostor.

V svojem nagovoru je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič povedala, da je največji izziv internacionalizacije multikulturnost, ter da je nujno potrebno ohraniti slovenski jezik tudi na zahtevnejših nivojih, kot so na primer znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Konference se je udeležila tudi Zveza ŠKIS, ki opozarja, da lahko nepremišljene poteze implementacije internacionalizacije za sabo pustijo nepopravljivo škodo in posledice, ki jih bodo znova nosili študenti. Na Zvezi se bojijo, da se besedo »internacionalizacija«izkorišča in publicistično predstavlja kot dvig kakovosti, ki v resnici služi zgolj kot nadomestilo za finančni primanjkljaj univerz.

Na Zvezi ŠKIS se zavedajo, da je eden izmed osrednjih ciljev bolonjske reforme internacionalizacija visokega šolstva. Vodilne evropske institucije za visoko šolstvo že leta opozarjajo na pomembnost njene implementacije, skladno z njihovimi priporočili pa k temu stremi tudi Slovenija. Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič internacionalizacijo zato obravnava prednostno in pravi, da je ta razvojno poganjalo in ne le mobilnost študentov ter akademskega osebja.

Z internacionalizacijo si v prvi vrsti želimo povečati prepoznavnost slovenskih univerz ter nanje prenesti primere dobrih praks, podpreti mednarodno odprtost, in sicer z vzpostavitvijo znanstveno-raziskovalnega sodelovanja, skupnimi projekti in študijskimi programi ter višjo mobilnostjo. Z njo bi krepili kakovost in spodbujali odličnost.

Internacionalizacija bi med drugim pripomogla h gojenju medkulturnih odnosov, ki bi lahko v situaciji, s kakršno se srečujemo danes, pozitivno vplivali na strah pred drugačnostjo in oklestili nestrpnost.

Na Zvezi ŠKIS želijo na tej točki opozoriti, da lahko nepremišljene poteze implementacije za sabo pustijo nepopravljivo škodo in posledice, ki jih bodo znova nosili študenti. Bojijo se, da se besedo »internacionalizacija«izkorišča in publicistično predstavlja kot dvig kakovosti, ki v resnici služi zgolj kot nadomestilo za finančni primanjkljaj univerz. Moramo se zavedati, da bomo brez temeljitega načrta in dodatnih finančnih vlaganj vpeljali še eno neuspešno reformo.

Zvezo ŠKIS zanima predvsem vidik prihodnosti slovenskega jezika ter dejstvo, koliko smo se pripravljeni prilagoditi situaciji. Na Zvezi močno dvomijo, da se bodo tuji študenti zaradi študija v Sloveniji pripravljeni naučiti našega jezika, zaradi česar naslednjo logično rešitev vidijo le v izvajanju programov v tujih jezikih, predvsem v angleščini. Gre za pridobitev dodatnih kompetenc, ki bi pri zaposljivosti pomagale tako našim kot tujim študentom.

Znanje slovenskega jezika lahko zaradi sorodnosti osvojijo predvsem študenti balkanskih držav, od preostalih pa je nesmiselno pričakovati, da se ga bodo naučili dovolj hitro in dovolj dobro, da se bodo lahko priključili predavanjem. Če želimo tem študentom omogočiti študij v pravem pomenu besede in ne le turističnega obiska Slovenije, se moramo zadev lotiti na pravih mestih. Le z izbiro med intenzivnim učenjem slovenščine ali izvajanjem celotnega študijskega programa v angleškem jeziku lahko tujim študentom ponudimo kvaliteten študij, vse ostalo je žal golo izkoriščanje.

Internacionalizacija ne sme privesti do praks, ko bi slovensko akademsko osebje v tujem jeziku predavalo samo slovenskim študentom, saj bi to slej ko prej privedlo do nesposobnosti strokovnega izražanja v maternem jeziku.

Na Zvezi ŠKIS pozdravljajo vpeljavo internacionalizacije, vendar le pod pogojem, da bo previdno in sistemsko zasnovana ter obenem zaščitila in oplemenitila razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika ter akademske pismenosti. Kljub vedno boljšemu znanju angleškega jezika se tako študenti kot akademsko osebje še vedno ne počutijo dovolj samozavestni in kompetentni, zato mora strategija internacionalizacije preprečiti morebiten padec kakovosti poučevanja za slovenske študente.

Slovenski visokošolski sistem tujim študentom lahko nudi kakovostno in inovativno izobraževanje, odlične znanstveno-raziskovalne projekte ter diverziteto različnih študijskih programov, vendar le pod pogojem, da se programi izvajajo v njim razumljivem jeziku.Zakon o visokem šolstvu nam že sedaj ponuja možnost izvajanja vzporednih programov za tuje študente v angleškem jeziku, ki pa zaradi pomanjkanja denarja ostajajo v manjšini.

Z dobro strategijo smo sposobni izluščiti najboljše, slovenskim študentom razširiti obzorja, jih seznaniti z drugačnimi pristopi, tujimi sistemi raziskovanja, kulturo in terminologijo, tujim študentom pa omogočiti študij v njim razumljivem jeziku.

Slovensko visoko šolstvo postaja v zadnjih letih vse bolj tržno usmerjeno, zato ne smemo dopustiti, da vodilni internacionalizacijo predstavljajo kot dvig kakovosti, čeprav bi ob neustrezni implementaciji pomenila ravno nasprotno. Učni jezik predstavlja enega izmed najpomembnejših dejavnikov, s katerimi vplivamo na kakovost. Rešitev mora biti zato dobro premišljena, strokovno podprta, glavni povod za njo pa ne sme biti finančna podhranjenost visokega šolstva.

Moramo se tudi zavedati, da za učinkovit sistem internacionalizacije potrebujemo dodatna finančna vlaganja, in da se bodo morebitni dobički pokazali šele kasneje. Z dobrimi študijskimi programi, ki se bodo izvajali v študentu razumljivem jeziku, pa smo seveda sposobni pritegniti tuje študente in jim zaračunati šolnino.

Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS: “Menimo, da zakonodaja internacionalizaciji visokega šolstva ne bo zapirala vrat, zato želimo že zdaj opomniti na pomembnost pravilne implementacije. Predlagamo, da namesto kopiranja tujih modelov jezikovne politike, ki se na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, vedno znova ponesrečijo, tokrat poskusimo najti lastno rešitev. Polemike pri vpeljavi nepremišljenih sprememb so velike, predvsem pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je udejstvovanje tržne logike v akademski sferi vedno večje.”

Privacy Preferences
When you visit our website, it may store information through your browser from specific services, usually in form of cookies. Here you can change your privacy preferences. Please note that blocking some types of cookies may impact your experience on our website and the services we offer.